Nova termina HPLC seminarjev: 12. in 13. oktober 2010

Deli s prijatelji:

Skupaj z Instrumentalio in LabTimom že leta uspešno organiziramo HPLC seminarje. Naši seminarji so izredno praktično zasnovani. Skupaj z udeleženci delamo na “živih” HPLC sistemih (se pravi da delujejo), kjer popravljamo slabo razvite (“namerno” seveda) analitske  metode, popravljamo pokvarjene (“namerno” seveda) HPLC inštrumente in celo razvijemo metodo za določanje kofeina v raznih pijačah.

Po seminarju organiziramo v okolju odprtega prostora tudi delavnico PSP (=Prinesi svoj problem), kjer udeleženci izpostavijo svoje probleme (laboratorijske seveda) in jih s skupnimi močmi rešujemo.

Termina seminarjev:

• torek, 12. oktober 2010: HPLC: Praktičen pristop + PSP delavnica,
• sreda, 13. oktober 2010: HPLC: Reševanje in preprečevanje težav+ PSP delavnica

Več informacij in prijavnica

Lepo povabljeni!

Ekipa trenerjev: Primož Koselj (Instrumentalia), Boštjan Bavdek in Tomaž Peršin (LabTim), Aleš Čerin (Edusatis)

HPLC seminar: Visoka tehnologija analitske opreme na starodavnem gradu Mokrice

Deli s prijatelji:

Ali gre skupaj visokotehnološka analitika kot je tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) in grad iz 15. stoletja? Ne? Seveda gre, če mednarodni seminar (udeleženci iz Slovenije in Hrvaške) organizirajo tri podjetja: Instrumentalia d.o.o., LabTim d.o.o. in moj Edusatis d.o.o..

Po dvournem bloku predavanj, kjer smo udeležencem predstavili glavna vodila pri reševanji in preprečavanju težav na HPLC, smo se lotili praktičnega dela (delo na “živih” HPLC in UPLC sistemih), ki smo ga končali pozno popoldne z delavnico Prinesi svoj problem po metodi Odprtega prostora (udeleženci prinesejo svoje resnične probleme iz laboratroija, ki jih v  diskusiji – trenerji in udeleženci – skupaj rešujemo).

V starodavnem in lepo obnovljenem zavetju starega gradu Mokrice so serviserji LabTima postavili dva “živa” sistema HPLC in UPLC, na katerih smo za trening optimizirali “navsenačineslaborazvito” HPLC metodo, “popravljali” UPLC (namerno pokvarjen sistem) in se poglabljali v “drobovje” HPLC sistema.

Vreme je bilo kar prelepo za seminar, pa smo si kljub temu vzeli čas za kratek sprehod po bližnji okolici. Seminar je lepo uspel, kar kažejo tudi odzivi udeležencev:

“Strokovno, veliko znanja in izkušenj, pristopnost predavateljev in odlična atmosfera!”

“Hvala, pridobljeno znanje mi bo zelo koristilo.”

“Zelo edukativna in koristna delavnica.”

“Bilo je super, se ponovno vidimo.”

“Šolanje je dobro organizirano z dobro izbranimi temami.”

Kratka foto reportaža s seminarja in okolice gradu.

CHROMacademy: Učenje kromatografije na spletu

Deli s prijatelji:

Kaj pomeni R? Kako se ga izboljša? Kaj pa kapacitivni faktor k’? Asimetrija vrha: kako se jo izračuna? Kako izboljašti učinkovitost ločitve pri HPLC? Nekaj vprašanj na katera lahko dobite odgovore na odlični zastonjski predstavitvi Kromatografskih parametrov na  CHROMacademy.

Obiščite stran in se malo poigrajte. Tako s premislekom, skupaj s sodelavci. Ali pa pripravite predavanje svojim kolegom v laboratoriju. Ja veliko je možnosti za učenje. Samo treba si je vzeti čas, kajne?

Odličen servis za začetnike in tudi tiste, ki že nakaj časa delate na HPLC – tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti. Lepo, pregledno, grafično prikazano. Bomo tudi mi uporabili na seminarju HPLC: Praktičen pristop (HPLC seminar za začetnike), ki ga pripravljamo skupaj z Instrumentalijo in LabTimom 20. oktobra 2009.

Veliko takih servisov je na internetu. Delimo si jih. Tudi na tem blogu. Če imate kakšen dober predlog, ki bi ga radi delili z nami, ga kar pošljite na info@edusatis.si ali pa napišite v komentar.

Slika: CHROMacademy

The Column: Poznate elektronsko kromatografsko revijo?

Deli s prijatelji:

The Column (kolona) je elektronska revija o kromatografskih analitskih tehnikah. Revija je brezplačno dostopna na internetu in prinaša kar nekaj zanimivih člankov. Sam jo redno spremljam. Seveda je tudi nekaj reklam, ki jih preprosto odmislite ali pa jih uporabite :)

Junijska številka prinaša zanimiv pogled na Kvalifikacijo analitske opreme, ki v USP (United States Pharmacopoeia) <1058> prinaša nekaj dobrih in jasnih usmeritev za delo s kompleksnimi analitskimi inštrumenti, za bolj preproste laboratorijske inštrumente pa ne, še posebej če so del bolj kompleksnega sistema – primer hladilne omare za stabilnostne vzorce v farmacevtski industriji.

Internetna revija Kolona je tudi tehnično zelo spretno narejena in se po ekranu “lista” kot prava revija. Tako podjetju ni treba pošiljati papirnatih revij po svetu, kar je izjemno drago, prinaša pa ekološko bolj sprejemljivo možnost. Seveda kolono lahko tudi naročite, jo natisnete, kar pa ne priporočam – ekologija, ker imate arhiv revij na razpolago.

Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko strokovnih užitkov ob “listanju” po ekranu.

Manjka acetonitrila. Kaj sedaj?

Deli s prijatelji:

Formula acetonitrila 3D Vir: Wikipedia

HPLC acetonitrila manjka v svetu, menda zaradi orkanov v ZDA in tudi zaradi olimpijskih iger v Pekingu, ko so Kitajci želeli očistiti Peking smoga in ustvalili nekaj tovarn. Poleg tega je acetonitril bolj kot ne stranski produkt pri proizvodnji nekaterih polimerov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Kakšne so razmere v avtomobilski industriji pa vemo. Kriza z acetonitrilom, se je sicer nekoliko umirila, vendar naj bi se po nekaterih napovedih potegnila še v 3. četrtletje 2009.

Regulirani laboratoriji še posebej v farmacevtski industriji imajo težave, ker še posebej težko spreminjajo metode in zamenjujejo acetonitril z metanolom. To pomeni kar nekaj laboratorijskega  in tudi papirnatega dela. Kaj sedaj?

1. Zamenjati acetonitril z metanolom: mobilna faza + topilo za pripravo vzorca

To večinoma je mogoče, vendar ne vedno zaradi visokih pritiskov, ki jih mešanica metanol/voda v primerjavi z mešanico acetonitril/voda povzroča  na HPLC sistemu. Včasih tudi sprememba vpliva tudi na ločitev komponent. Poleg tega je potrebna kompletna validacija v tem primeru “nove” metode.

2. Zamenjati acetonitril z metanolom samo za pripravo vzorca in standarda*

V tem primeru ostane acetonitril za pripravo mobilne faze (relativno majhna poraba v primerjavi s pripravo vzorca). Mobilna faza ostane enaka, tako, da vpliva na ločitev komponent v kromatografskem sistemu ni, kar je odlično in po moje ni potrebna celotna validacija metode, pač pa je potrebno ponovno preveriti točnost metode.

3. Zmanjšanje porabe acetonitirla z UPLC sistemi, ki porabijo veliko manj mobilne faze*

Zanimiva, a precej draga varianta, ki pa na dolgi rok tudi omogoča hitrejše ločitve, prihranek časa in denarja. Dolgoročno dobra rešitev. Tudi ekološka.

* Možnost 2 in 3, prideta v poštev samo če se acetonitril še dobi ali ga imate nazalogi.

Kaj se pa iz te zgodbe lahko naučimo za naprej?

Da je dobro ob razvoju metode imeti “na zalogi” še alternativno metodo z drugim topilom, ki se jo seveda tudi zvalidira. Torej bolj skrben razvoj analitskih metod, ki pa bo kasneje odtehtal ponoven razvoj metode in validacijo v izrednih razmerah.