Deli s prijatelji:
Velik izziv mi je sodelovati z malim laboratorijem ChemiLab. V njem dela mlad zagnan tim, z veliko izkušnjami iz analitskih laboratorijev velike farmacevtske družbe. Saj ni skrivnost, če povem, da so to bivši kolegi iz LEKa.
V tem analitskem laboratoriju sodelujem kot svetovalec za postavitev sistema kakovosti. Prvič v svetovalni karieri se mi je zgodilo to, kar sem si že od nekdaj želel in sanjal: da bi postavljal sistem kakovosti na novo. “Od nule” kot pravijo. Ko ga lahko postaviš kot kreator in ne popravljalec. Ko poveš kako naj bo in tako potem je. Seveda z upoštevanjem zahtevnih standardov vodenja kakovosti, a logično, stvarno, nebirokratsko, brez zgodovinske navlake, ki se ji v velikem podjetju z dolgo zgodovino nikakor ne moreš izogniti. Potruditi se, da resnično deluje. Učinkovito in brez nepotrebne papirnate navlake – brez papirjev, ki so samo zato da so. To je pravo veselje!
Mlademu timu želim, da se razvije v – kot sami pravijo - “sodoben, visokokakovosten in ekološko naravnan razvojni regionalni center za laboratorijske storitve in meritve”.
Deli s prijatelji:
“Ali veš, koliko ljudi umre vsak dan v Evropi, ker so napačno jemali zdravila ali napačno razumeli navodila za uporabo le teh ali ker so le ta neprimerno oblikovana, tako vsebinsko, kot vizualno?” se sprašuje Karmen Mlinar na blogu Hirkani, kjer govori o oblikovanju embalaže in lističev z navodili za zdravila.
V zanimivem prispevku pokaže cel kup primerov, opozarja na vrsto “pravpoevropskostandardiziranih” nesmislov, ki jih celo mlada mamica ne more razumeti, kaj šele 80-letna babica. Kako je mogoče, da farmacija namenja cele kupe denarja v razvoj, varnost, učinkovitost, kakovost, marketing zdravil, ko pa pride zdravilo do pacienta, ji je pa prav vseeno?
Odličen prispevek, vreden da si ga preberemo. Hvala Karmen.
Foto: Karmen Mlinar
Deli s prijatelji:
V malem privatnem laboratoriju se trenutno ukvarjam z vzpostavivijo sistema kakovosti. Stranke tega laboratorija so izjemno zahtevne in občutljive na kakovosti. Prav je tako.
Za ogrodje sistema vodenja kakovosti smo izbrali slavni ISO 9001: 2008, odličen vendar splošen standard, ki ga nadgrajujemo z dobrimi praksami (GMP), ki veljajo v farmacevski industriji.
Pristop državnega podjetja
V okviru standarda vodenja kakovosti mora podjetje spisati politiko kakovosti, enega od temeljnih dokumentov, ki opredeljujejo odnos podjetja do zagotavljanja (vedno večjega) zadovoljstva strank.
Pa sem zadnjič naletel na internetno stran državnega podjetja (do nedavnega in v pretežni meri še sedaj – monopolista), ki objavlja svojo politiko kakovosti. Naj jo kar kopiram sem (vse identifikacijske znake sem nadomestil s črticami):
“Politika kakovosti
ISO 9001:2000 in ISO 14001:2004
V družbi že vrsto let gradimo in izboljšujemo sistem kakovosti. Prvič smo prejeli certifikat za skladnost sistema vodenja kakovosti s takrat veljavnim standardom ISO 9001 že novembra 1999. Sistem kakovosti smo konec leta 2004 dopolnili tudi s pridobitvijo okoljevarstvenega certifikata ISO 14001:2004.
Leta 2007 je bila pripravljena nova organizacija, s katero smo prilagodili svoje delovanje potrebam pri uresničevanju investicijske in razvojne dejavnosti, vključevanju v mednarodne strokovne organe in sodelovanju pri oblikovanju ———— trga ————— regije. Vse to smo ustrezno vključili v sistem kakovosti. Naslednje leto je ——— ——– — ———- — izvedel recertifikacijsko presojo po vseh poglavjih standarda ISO 9001:2000. Neskladij ni bilo, vendar so presojevalci podali nekaj dodatnih priporočili, s katerimi naj bi v prihodnje še izboljšali naše poslovne procese.
Standard OHSAS 18001
V letu 2008 smo začeli aktivnosti za uvedbo sistema varovanja zdravja in varstva pri delu po vsebini standarda OHSAS 18001. Prav tako pa nadaljujemo z dopolnitvijo sistema kakovosti, pri čemer smo v letu 2009 vanj povezali tudi sistem varovanja informacij.”
In kje je tu politika kakovosti?
Sam vidim večinoma floskule, prosti spis kako je certifikacija potekala in da so dobili papirčke (certifikate) za na steno nad direktorjevo glavo. Nobene vsebine. Prav čudno se mi zdi, da so tole obesili na internet in dali celemu svetu vedeti, da ne vedo kaj sploh pomeni politika kakovosti.
Primer dobre in kar navdihujoče politike kakovosti pa objavljajo Ljubljanske mlekarne na svoji spletni strani.
Pri nas še vedno opažam birokratski, celo “pišmevuharski” pristop k standardom vodenja kakovosti. Bolj ko se v standard ISO poglobiš, bolj ko ga spoznavaš, bolj vidiš kako uporaben je in tudi koliko je lahko vredna dobro napisana politika kakovosti. Ne pa da jo samo odkljukaš.
Foto: PhotoXpress
Aleš Čerin
Deli s prijatelji:
S kolegom Markom Kiauto (Tangram TQC), izjemno izkušenim načrtovalcem, graditeljem in presojevalcem sistemov kakovosti sva nekaj dni nazaj presojala sistem ISO 9001: 2008 v enem od javnih zavodov.
Pa je Marko še pred samo presojo na tablo narisal tale zanimiv diagram o pomenu sprememb, kako jih lahko zaznavamo, kako jih obravnavamo ali se nanje odzivamo.
Vse skupaj je Marko povezal s izrekom filozofa Seneke: “Usoda voljnega vodi, brezvoljnega požira.”
- Usoda voljnega vodi: To je tisti, ki proaktivno sprejema spremembe, se prilagodi nanje, jih celo obrne sebi v prid in tako čaka (ne samo čaka, pričakuje!) nove spremembe.
- Usoda brezvoljnega požira: To pa je tisti, ki čaka, da spremembe vodijo v problem, ki celo čaka na kopičenje problemov in ko jih je dovolj, je tu kriza. Gotovo nam je jasno, da takega “usoda” resnično požre – če le dovolj dolgo čaka.
Če smo proaktivni imamo vsaj tri prednosti (Ichak K. Adizes):
- Časovna prednost: probleme preprečimo, spremembe prej zaznamo in se nanje proaktivno odzovemo, krog je precej manjši;
- Boljše vzdušje: v podjetju, organizaciji, družini ali pa v odnosu delujemo stalno v boljšem vzdušju, problemi in krize nas ne dušijo;
- Problemom se izognemo: sploh nimamo dela s problemi in v njihovo reševanje ne vlagamo energije.
No in ker sva bila seveda na presoji, je Marko vse skupaj povezal s standardom kakovosti in točkami ISO 9001: 2008. Hvala Marku za tako učinkovit, zanimiv in poučen začetek presoje.
*Malo razširjen prispevek z aplikacijami v družini sem objavil tudi na privatnem blogu Preprostost.
Deli s prijatelji:
Sam sem dolga leta delal v velikem farmacevtskem podjetju. Med drugim sem bil odgovoren za izdelavo nekaterih dokumentov (splošnih operacijskih postopkov (SOP), navodil za uporabo, analitskih postopkov, …).
Nekatere sem moral izdelati sam, nekatere pa pregledati, da so strokovni, človeku prijazni in učinkoviti. Sedaj pa si predstavljajte moje muke ko sem moral usklajevati SOP, ki naj bi veljal na 5 različnih lokacijah podjetja. Osnutke dokumentov smo si seveda pošiljali po e-pošti ali pa kar v papirni obiliki. Včasih še sam nisem vedel, katera verzija je zadnja. Oh, ko bi imeli wiki, pravim sedaj.
Wiki pa postavi dokument v sredino. Vsi, ki se morajo ukvarjati z njim imajo dostop do njega (intranet, internet) in ga popravljajo, komentirajo. Vsi seveda tudi vidijo spremembe svojih kolegov, njihove utemeljitve sprememb, ter verzije lahko primerjajo med seboj. Skratka orodje omogoča vpogled v zadnjo verzijo skupaj z vsemi prejšnimi verzijami, pa še enostavno primerjanje verzij med seboj. Se sliši idealno?
Na Edusatis wiki sem objavil izjemno slab SOP za določanje vode Karl Fisher (dokument je NAMERNO slab!), ki potrebuje popravke.
Ali smo sposobni izdelati boljši dokument – vsebinsko, oblikovno? Želimo učinkovit in človeku prijazen dokument. Analitiki, kje ste?
Aleš Čerin
*Registracija je hitra in lahka. Želimo pa da se prijavite s pravim imenom, da preprečimo vandalizme.
Velik izziv mi je sodelovati z malim laboratorijem ChemiLab. V njem dela mlad zagnan tim, z veliko izkušnjami iz analitskih laboratorijev velike farmacevtske družbe. Saj ni skrivnost, če povem, da so to bivši kolegi iz LEKa.
Flickr fotografije