Deli s prijatelji:
Najprej bi se rad zahvalil Fakulteti za informacijske študije (dr. Matej Mertik), ki me je povabila za vodenje delavnice Enterprise 2.0 – Practical use of Collaborative tools in Enterprise na prvi konferenci ISIT 09 (Information Society and Information Technologies).
Delavnica je privabila okoli 40 ljudi, ki jih je aplikacija Web 2.0 orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci, blog, mikroblog – Twitter, Yammer) v okolju podjetja zelo zanimala. Tudi v Sloveniji je opaziti, sicer še bolj sramežljivo in z veliko skepso, pa vendar, vedno večje zanimanje za področje uporabe socialnih orodij 2.0 tudi v okolju podjetij. Čakamo na pogumne in drzne, ki so pripravljeni tvegati, se izpostaviti in oditi v neznano.
Na delavnici, ki je bila mednarodna in je potekala v angleškem jeziku, je s svojimi pogledi na uporabo in aplikabilnost socialnih orodij v ZDA, odlično prispeval dr. Kevin C. Desouza iz univerze v Washingtonu.
Izjemno zanimivo mi je bilo kot farmacevtu, ki se praktično ne spozna na IT (imam svojega ITjevca), predavati ITjevcem o aplikaciji IT orodij v podjetja. Sam pravim, da se sploh ne ukvarjam z ITjem, pač pa s procesi v podjetjih in še bolj natančno – z ljudmi.
Deli s prijatelji:
Nikola Tesla bi bil verjetno slab šef razvoja v kakšnem elektru velikanu in še slabši za vzpodbujanje inovativnosti. Seveda pa je bil odličen, celo genialni izumitelj, ki so se mu rešitve kot filmi odvijale v glavi. Vsako podjetje bi bilo prezadovoljno s takšnim genijem v svojih vrstah. A takšni genialci so redki in za veliko korporacijo je samo en tak genialec premalo.
V inovativnem podjetju morajo biti vsi zaposleni inovativni. Vsi morajo biti odprti za problem in izzive in usmerjeni v iskanje rešitev. Prostor inovativnosti mora biti široko odprt za vse sodelavce in tudi za njihovo medsebojno sodelovanje. Za tistega, ki v podjetju odpira prostor inovativnosti in ga ponekod imenujejo tudi vrtnar inovacij, sploh ni potrebno, da je izumitelj. Morda je celo boljše, da ni. Tudi za vrtnarja ni potrebno, da je biolog ali genetik. Samo plevel mora puliti, presajati in početi še, kaj, da lahko rastline dobro rasejo. V vrtu nam ne pomaga kaj dosti ena velikanska solata; nekaj šteje greda solate.
Precej boljši šef razvoja ali celo vrtnar inovacij bi bil Edison. On se je zavedal, da je genij 1 % navdiha in 99 % znoja in je v kasnejših letih tudi vodil in vzpodbujal precej veliko skupino razvojnikov, ki so kot po tekočem traku razvijali nov produkte. Izkušnja izumitelja je lahko dobrodošla za vzpodbujanje inovativnosti v nekem okolju.
Vzpodbujevalec oziroma vrtnar inovacij pa se mora zavedati da:
- imajo nekateri ljudje nizko samozavest in ne verjamejo svoji ideji; takšni ideji mora vrtnar pomagati, da zraste,
- nekateri potenciali se lahko izrazijo le v sodelovanju različnih strokovnjakov; vrtnar mora odpirati prostor sodelovanja,
- nekatere idej so toliko nove in drugačne, da na prvi pogled izgledajo čudne in neumne; vrtnar mora preprečiti, da bi takšne idej zadušili,
- skupina lahko idejo pripelje do odličnega prototipa, nima pa znanj in volje na poti do trga, kjer zopet lahko in mora priskočiti vrtnar inovacij.
Na poti do trga se je ustavilo tudi velikim izumiteljem kot je bil Tesla. V odličnem inovacijskem okolju bi precej verjetno tudi Tesla ustvaril še več in to spravil tudi v življenje. Za podjetniški uspeh pa šteje samo to.
Danilo Kozoderc
Akademija inovativnosti, ki jo organizira s skupino izjemnih predavateljev-praktikov prijatelj in sodelavec Danilo Kozoderc, prinaša prav to kar potrebujejo voditelji inovativnosti v podjetjih. Deset 4-urnih predavanj/delavnic s praktičnimi primeri iz prakse.
Deli s prijatelji:
Kaj pomeni R? Kako se ga izboljša? Kaj pa kapacitivni faktor k’? Asimetrija vrha: kako se jo izračuna? Kako izboljašti učinkovitost ločitve pri HPLC? Nekaj vprašanj na katera lahko dobite odgovore na odlični zastonjski predstavitvi Kromatografskih parametrov na CHROMacademy.
Obiščite stran in se malo poigrajte. Tako s premislekom, skupaj s sodelavci. Ali pa pripravite predavanje svojim kolegom v laboratoriju. Ja veliko je možnosti za učenje. Samo treba si je vzeti čas, kajne?
Odličen servis za začetnike in tudi tiste, ki že nakaj časa delate na HPLC – tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti. Lepo, pregledno, grafično prikazano. Bomo tudi mi uporabili na seminarju HPLC: Praktičen pristop (HPLC seminar za začetnike), ki ga pripravljamo skupaj z Instrumentalijo in LabTimom 20. oktobra 2009.
Veliko takih servisov je na internetu. Delimo si jih. Tudi na tem blogu. Če imate kakšen dober predlog, ki bi ga radi delili z nami, ga kar pošljite na info@edusatis.si ali pa napišite v komentar.
Slika: CHROMacademy
Deli s prijatelji:
The Column (kolona) je elektronska revija o kromatografskih analitskih tehnikah. Revija je brezplačno dostopna na internetu in prinaša kar nekaj zanimivih člankov. Sam jo redno spremljam. Seveda je tudi nekaj reklam, ki jih preprosto odmislite ali pa jih uporabite :)
Junijska številka prinaša zanimiv pogled na Kvalifikacijo analitske opreme, ki v USP (United States Pharmacopoeia) <1058> prinaša nekaj dobrih in jasnih usmeritev za delo s kompleksnimi analitskimi inštrumenti, za bolj preproste laboratorijske inštrumente pa ne, še posebej če so del bolj kompleksnega sistema – primer hladilne omare za stabilnostne vzorce v farmacevtski industriji.
Internetna revija Kolona je tudi tehnično zelo spretno narejena in se po ekranu “lista” kot prava revija. Tako podjetju ni treba pošiljati papirnatih revij po svetu, kar je izjemno drago, prinaša pa ekološko bolj sprejemljivo možnost. Seveda kolono lahko tudi naročite, jo natisnete, kar pa ne priporočam – ekologija, ker imate arhiv revij na razpolago.
Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko strokovnih užitkov ob “listanju” po ekranu.
Najprej bi se rad zahvalil Fakulteti za informacijske študije (dr. Matej Mertik), ki me je povabila za vodenje delavnice Enterprise 2.0 – Practical use of Collaborative tools in Enterprise na prvi konferenci ISIT 09 (Information Society and Information Technologies).
Flickr fotografije