Predavanje na M&Q Konferenci o učinkovitosti laboratorija

13. maj 2015 Komentarji: 0

Aparat za test raztapljanja

V organizaciji podjetja Lotrič d.o.o. bom imel 15. maja 2015 ob 9.00 v Škofji Loki (Sokolski dom) predavanje na temo učinkovitosti laboratorija. Takole sem zapisal v predstavitev predavanja: “Vsak laboratorij, pravzaprav vsako delovno okolje, ima svojo zgodovino. Pred nami so bili ljudje, ki so sodelovali v procesu postavljanja načina dela. Za to smo jim seveda lahko hvaležni. Z marsičem se nam sedaj zato ni treba ukvarjati.

Način dela, ki so ga – verjamemo – uvedli po svojih najboljših močeh naši predniki, je bil posledica takratnih pogojev dela, takratne opreme, reguliranosti okolja, njihovega takratnega znanja, tudi časa, ki so ga imeli na razpolago, … Skozi čas so se procesi v laboratoriju še spreminjali, največkrat se je kaj dodajalo. S povečevanjem zahtev sistemov vodenja kakovosti smo si prav pogosto nakopali veliko birokratskih ovir. Včasih se je kaj uvedlo tako na hitro, brez poglobljenega razmisleka.

Tako se je v vsakem laboratoriju nabralo precej dela, ki nam ga morda ob drugačnih razpletih v zgodovini, morda z drugačnim vodenjem, ne bi bilo treba opravljati. Skratka, v vsakem laboratoriju se najde veliko odvečnega. Največkrat se tega niti ne zavedamo. Kako to odstraniti, kako popreprostiti delo v laboratoriju, kako narediti delo v laboratoriju bolj učinkovito, bolj uspešno?”

Konferenca je za udeležence brezplačna, prijave so možne na naslednji povezavi. Zahvaljujem se podjetju Lotrič d.o.o. za povabilo.

Foto: Aleš Čerin

Vodim, torej sem – trening za voditelje

31. december 2010 Komentarji: 0

V okviru Socialne akademije, s katero precej sodelujem v zadnjem letu, pripravljam zanimivo 60-urno usposabljanjej (trening) za voditelje. Trening se bo začel 29. januarja in bo trajal do 2. aprila 2011. Dve soboti, šest petkov popoldne in skupen vikend (petek, sobota).

Predavatelji bodo po moji oceni najboljši voditelji iz treh družbenih področij:

Trenerja bova Matej Cepin in Aleš Čerin, oba z obilo izkušenj iz poslovnega, civilno-družbenega in skavtskega sveta.

Trening je namenjen aktivnim in bodočim voditeljem, ki si želijo pridobiti konkretna znanja in veščine, ki jim bodo pomagale pri vodenju in celostni osebnostni rasti. Kot »stranski učinek« želimo s treningom prispevati k medsebojni bogatitvi in mreženju voditeljev.

Več o usposabljanju na novi spletni strani “Vodim, torej sem”. Povabljeni k prijavi.

Nikola Tesla bi bil slab šef razvoja

31. avgust 2009 Komentarji: 5

tesla2Nikola Tesla bi bil verjetno slab šef razvoja v kakšnem elektru velikanu in še slabši za vzpodbujanje inovativnosti. Seveda pa je bil odličen, celo genialni izumitelj, ki so se mu rešitve kot filmi odvijale v glavi. Vsako podjetje bi bilo prezadovoljno s takšnim genijem v svojih vrstah. A takšni genialci so redki in za veliko korporacijo je samo en tak genialec premalo.

V inovativnem podjetju morajo biti vsi zaposleni inovativni. Vsi morajo biti odprti za problem in izzive in usmerjeni v iskanje rešitev. Prostor inovativnosti mora biti široko odprt za vse sodelavce in tudi za njihovo medsebojno sodelovanje. Za tistega, ki v podjetju odpira prostor inovativnosti in ga ponekod imenujejo tudi vrtnar inovacij, sploh ni potrebno, da je izumitelj. Morda je celo boljše, da ni. Tudi za vrtnarja ni potrebno, da je biolog ali genetik. Samo plevel mora puliti, presajati in početi še, kaj, da lahko rastline dobro rasejo. V vrtu nam ne pomaga kaj dosti ena velikanska solata; nekaj šteje greda solate.

Precej boljši šef razvoja ali celo vrtnar inovacij bi bil Edison. On se je zavedal, da je genij 1 % navdiha in 99 % znoja in je v kasnejših letih tudi vodil in vzpodbujal precej veliko skupino razvojnikov, ki so kot po tekočem traku razvijali nov produkte. Izkušnja izumitelja je lahko dobrodošla za vzpodbujanje inovativnosti v nekem okolju.

Vzpodbujevalec oziroma vrtnar inovacij pa se mora zavedati da:

  • imajo nekateri ljudje nizko samozavest in ne verjamejo svoji ideji; takšni ideji mora vrtnar pomagati, da zraste,
  • nekateri potenciali se lahko izrazijo le v sodelovanju različnih strokovnjakov; vrtnar mora odpirati prostor sodelovanja,
  • nekatere idej so toliko nove in drugačne, da na prvi pogled izgledajo čudne in neumne; vrtnar mora preprečiti, da bi takšne idej zadušili,
  • skupina lahko idejo pripelje do odličnega prototipa, nima pa znanj in volje na poti do trga, kjer zopet lahko in mora priskočiti vrtnar inovacij.

Na poti do trga se je ustavilo tudi velikim izumiteljem kot je bil Tesla. V odličnem inovacijskem okolju bi precej verjetno tudi Tesla ustvaril še več in to spravil tudi v življenje. Za podjetniški uspeh pa šteje samo to.

Danilo Kozoderc

akademija-inovativnosti-logo-OK-01

Akademija inovativnosti, ki jo organizira s skupino izjemnih predavateljev-praktikov prijatelj in sodelavec Danilo Kozoderc, prinaša prav to kar potrebujejo voditelji inovativnosti v podjetjih. Deset 4-urnih predavanj/delavnic s praktičnimi primeri iz prakse.

Uh, kako sem učinkovit!

1. junij 2008 Komentarji: 10

Zapisal: Matija Gabrovšek, specialist za analitiko in organizacijo laboratorijev, strokovnjak za organizacijo procesov oskrbe

Pri mojem zapisu o nesmiselnosti merjenja učinkovitosti laboratorija me je izzvala gospa Božičeva in sicer z vprašanjem, kako bi ugotovil, da analitiki dobro ali še bolje delajo, če tega ne merim. Odgovor je preprost, dober šef to preprosto ve, tako kot starši vedo, ali je otrok priden ali ne. Oziroma bi naj vedeli.

Zadeva žal ni tako preprosta. Morda bi še nekako šlo v nespremenljivem svetu, kjer desetletja in stoletja potekajo enako. A današnji svet ni takšen. Preprosto se srečujemo vsak dan z novimi, drugačnimi izzivi. Po eni strani vedno višja raven kakovosti izdelkov zahteva vedno obsežnejše analize, po možnosti tudi zahtevnejše in časovno potratnejše od prejšnjih. Po drugi strani pa podjetja poskušajo vse bolj rasti in povečevati prodajo, ter po drugi strani zniževati stroške. Zato se torej vodja nenehno sooča s težavami, saj obseg dela nepretgroma raste.

Nekoliko se vedno da povečati učinkovitost z boljšo organizacijo dela, a ne v nedogled. Slej kot prej bomo potrebovali nove aparature in nove ljudi. A kako jih dobiti? Kako prepričati nadrejene, da zares ne gre več drugače?

Ko razmišljam o tem, mi vedno na pamet pade prizor iz ene mojih najljubših komedij Life of Brian. Brian mora za sprejem v Ljudsko fronto Judeje dokazati, da res zelo sovraži Rimljane. “A lot!” odgovori na vprašanje koliko jih sovraži.

No, pa si predstavljajmo, da v laboratoriju ne zmoremo več opraviti vsega dela. Gremo k direktorju in ga poskusimo prepričati, da nujno potrebujemo nove instrumente in več analitikov, ter mu na vprašanje, za koliko se nam je povečala količina dela, odgovorimo, da zelo. Me res zanima, pri koliko direktorjih bi tak odgovor zadostoval.

Torej smo vendarle prišli korak naprej – ker se svet spreminja in z njim tudi naše delovno okolje, je potrebno na nek način ugotoviti, kako dobri in učinkoviti smo pri svojem delu. Seveda vsak šef ve, ali pa bi vsaj moral vedeti že po občutku, kako dobro delajo njegovi sodelavci, a kako naj to predstavi svojim nadrejenim?

Učinkovitosti laboratorija se ne da meriti

11. maj 2008 Komentarji: 3

Zapisal: Matija Gabrovšek, specialist za analitiko in organizacijo laboratorijev, strokovnjak za organizacijo procesov oskrbe

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da bi šef od vas zahteval, da mu poročate, koliko in kako uspešni ste bili? In ste začeli meriti in vsak mesec poročati nek parameter, ki ga šef , še zlasti pa šefovi šefi itak ne razumejo. Številka pač, ki je vsak mesec nekoliko drugačna, a hkrati podobna in ki jo lepo prvega v mesecu za prejšnji mesec pošljete šefu, on jo pretipka v neko drugo tabelo in jo pošlje svojemu šefu in tako naprej. Sicer je nikoli nihče ne prebere, a važno, da je tam, kjer po pravilih poročanja mora biti.

Ko sem pred poldrugim desetletjem začel hoditi v službo, ni bilo o takih neumnostih še nič govora. Tam se bil zato, da sem kar najbolje in najhitreje opravil nalogo, ki mi je bila zaupana. Potem se je začelo – najprej sem moral začeti vsak mesec poročati svoji šefici, kaj sem prejšnji mesec naredil. Potem sem postal sam šef in zadeve so šle samo še na slabše. Res je bilo sicer, da mi ni bilo več potrebno pisati lastne realizacije, ker to, da sem ves mesec šefoval in vodil, itak vsi vedo. Sem pa moral zato vsak mesec zbrati skupaj poročila, ki so jih pripravili sodelavci in pripraviti oddelčno realizacijo. Kaj hujšega. Ne le, da se je tudi sodelavcem zdelo pisanje realizacije odveč, še sam nisem prav verjel vanjo.

Ko vendar vsi vemo, da se število opravljenih HPLC analiz ne bo moglo nikoli primerjati s številom analiz vode po Karl-Fischerju. In da je število odstopov pri celodnevni HPLC analizi seveda veliko večje od števila odstopov pri spektroskopiji, kjer težav z instrumentom skorajda ni.

In če upoštevamo, da porabi deset analitikov v enem mesecu skupaj takole čez palec za en dan dela s pripravo poročila o lastni učinkovitosti, ali ne bi bilo bolj koristno, da namesto tega oddelek opravi nekaj analiz več? Morda res, kaj pa generalnemu direktorju pove, da smo opravili 1361 analiz? In kaj mu pove, da smo za eno analizo porabili v povprečju 1,3 ure. Saj vsi vemo, kako je s povprečjem pri segedin golažu. Najhuje pa je, da bi lahko narobe interpretiral podatek o samo 57 % zasedenosti naših instrumentov.

Jaz sem za to, da nehamo meriti sami sebe ampak dajmo raje bolje delati.



Svetovanje 2.0


Mi svetujemo na dva načina: "v živo" pri stranki in s pomočjo internetnih sodelovalnih orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci).
Srečanje "v živo" je seveda vedno najboljša rešitev, vendar vedno ni mogoče.
S pomočjo enostavnega sodelovalnega orodja wiki, vam omogočimo, da sodelujemo na daljavo tudi po srečanju "v živo".
Več

Odpiramo prostor!


Odprti prostor je učinkovita, participativna moderacijska metoda za vodenje srečanj velike skupine ljudi, ki imajo skupen izziv. Imenujemo jo tudi "energija dobrega odmora za kavo".
Uporabljamo jo v situacijah, ko se skupina zelo različnih ljudi spoprime z zapleteno in morda tudi konfliktno temo.
Odprti prostor: nov projekt, nov izdelek/storitev, vizija, poslanstvo, iskanje novih rešitev, ...
Več

 Flickr fotografije