HPLC: O čistoči v laboratoriju …

Objavljeno: 22. april 2008

HPLC je kompleksna analitska tehnika. Kljub izrednemu tehničnemu napredku, so težave na HPLC še vedno zanimiva tema kajne? Vedno je kaj, kar preseneti še tako izkušenega analitika.

Danes pa ne bom govoril o težavah na HPLC, pač pa o preprečevanju težav na HPLC. To je zelo široka tema. Pišem namreč o temi, za katero menim, da je osnova za preprečevanje težav na HPLC: o čistoči v laboratoriju. O njej se med kromatografisti ne govori veliko. Tudi sicer ne maramo preveč “sistemov za zagotavljanje čistoče” ali pa se z njimi sploh ne želimo ukvarjati.

Ta tema je še posebno pomembna ko analiziramo:

  • nizke koncentracije snovi,
  • pri nizkih valovnih dolžinah (UV detekcija) in še posebej pri
  • gradientni HPLC analitiki.

Dejstva: HPLC je kromatografska tehnika, ki ločuje komponente med seboj (ali pa tudi ne, včasih pripomnijo hudomušni). Na kromatogramu se vidi vse, kar naš detektor zazna. Tudi snovi, ki nekako “priletijo” v našo raztopino od kdovekod.

Od kod pa lahko “priletijo” neznani vrhovi?

Pomislimo na vse možnosti. Torej, vse kar je v stiku z našim vzorcem (ali standardom), ga lahko tudi onesnaži. S čim vse pa je v stiku vzorec in kaj se lahko zgodi?

Pa poglejmo vzorec (večina stvari velja tudi za standard) na poti od vzorčenja do kolone in si zastavimo zanimiva vprašanja:

  • Vzorčenje: S čim vzorčimo in v kaj vzorčimo (čistoča posod in pribora)? Ali je vzorec trden ali tekoč? Ali vzorec lahko kaj “potegne” iz posode v katero smo vzorčili?
  • Topilo za pripravo vzorca: Kakovost topil: ali lahko kaj prispevajo v raztopino, kar se vidi na kromatogramu? Čistoča posode za pripavo topila? Kje jo hranimo? Ali uporabljamo isto (ne samo enako!) topilo za standard in za vzorec?
  • Priprava vzorca: Ali preprečimo dostop prahu, da se useda na naš vzorec? V ilustracijo si poglejmo primer: Predstavljajte si zelo trde tablete, ki jih je pomočjo terilnice in pestila treba streti v fin prah. Treti je treba zelo intenzivno. Pri tem koščki tablet včasih dobesedno “skačejo” po okolici. Tudi v sosedovo terilnico, v kateri je imel zmlet svoj vzorec. In že imamo dodatne vrhove v kromatogramu.
  • Filtriranje: Ali imamo kakovostne filtre, ki ne odpuščajo? Kje jih hranimo? Ali jih hranimo zaprte, da se na njih ne nabira prah iz laboratorija? Ali zavržemo prvi filtrat? Če da, koliko? Je to validirano?
  • Laboratorijska steklovina: Ali obvladujemo čiščenje laboratorijske steklovine? Ali je postopek čiščenja validiran? Pralna sredstva in njihovo menjavanje? Hranjenje laboratorijske steklovine? Možnost kontaminacije?
  • Viale in septe: Kakovostne, od znanih dobaviteljev? Pranje vial: ali je to za nas sploh sprejemljivo? Ali pogosto menjamo dobavitelje?

Gotovo so nekatera od zgornjih vprašanj za marsikoga prav pikolovska in bo morda samo zamahnil z roko, vendar izkušnje kažejo, da so problemi z dodatnimi vrhovi možni v vseh teh točkah.

Vseeno pa predlagam, da si najprej odgovorite na naslednja vprašanja, preden greste v akcijo:

  • Ali sploh analiziramo snovi v nizkih koncentracijah?
  • Ali delamo pri nizkih valovnih dolžinah (UV= pod 230 nm) ali pri drugih zelo občutljivih načinih detekcije (npr. flourescenca)?
  • Ali pri analizi nizkih koncentracij uporabljamo gradientno analitiko?

Če ste si na na ta vprašanja odgovorili z DA, se vam lahko “zgodijo” dodatni vrhovi, za katere boste morali dokazati od kod prihajajo (če delate v farma industriji!). Več kot je DA-jev in bolj kot greste v skrajnosti, večja je možnost za problem. Ocenite sami!

Rešitve?

Kar na dlani se ponujajo: zagotavljanje čistoče v laboratoriju, validirani procesi in dobra organizacija laboratorijskega dela. Naporno!

Aleš Čerin

Značke: , , ,

Komentirajte


Svetovanje 2.0


Mi svetujemo na dva načina: "v živo" pri stranki in s pomočjo internetnih sodelovalnih orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci).
Srečanje "v živo" je seveda vedno najboljša rešitev, vendar vedno ni mogoče.
S pomočjo enostavnega sodelovalnega orodja wiki, vam omogočimo, da sodelujemo na daljavo tudi po srečanju "v živo".
Več

Odpiramo prostor!


Odprti prostor je učinkovita, participativna moderacijska metoda za vodenje srečanj velike skupine ljudi, ki imajo skupen izziv. Imenujemo jo tudi "energija dobrega odmora za kavo".
Uporabljamo jo v situacijah, ko se skupina zelo različnih ljudi spoprime z zapleteno in morda tudi konfliktno temo.
Odprti prostor: nov projekt, nov izdelek/storitev, vizija, poslanstvo, iskanje novih rešitev, ...
Več

 Flickr fotografije