Učinkovitosti laboratorija se ne da meriti

Objavljeno: 11. maj 2008

Zapisal: Matija Gabrovšek, specialist za analitiko in organizacijo laboratorijev, strokovnjak za organizacijo procesov oskrbe

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da bi šef od vas zahteval, da mu poročate, koliko in kako uspešni ste bili? In ste začeli meriti in vsak mesec poročati nek parameter, ki ga šef , še zlasti pa šefovi šefi itak ne razumejo. Številka pač, ki je vsak mesec nekoliko drugačna, a hkrati podobna in ki jo lepo prvega v mesecu za prejšnji mesec pošljete šefu, on jo pretipka v neko drugo tabelo in jo pošlje svojemu šefu in tako naprej. Sicer je nikoli nihče ne prebere, a važno, da je tam, kjer po pravilih poročanja mora biti.

Ko sem pred poldrugim desetletjem začel hoditi v službo, ni bilo o takih neumnostih še nič govora. Tam se bil zato, da sem kar najbolje in najhitreje opravil nalogo, ki mi je bila zaupana. Potem se je začelo – najprej sem moral začeti vsak mesec poročati svoji šefici, kaj sem prejšnji mesec naredil. Potem sem postal sam šef in zadeve so šle samo še na slabše. Res je bilo sicer, da mi ni bilo več potrebno pisati lastne realizacije, ker to, da sem ves mesec šefoval in vodil, itak vsi vedo. Sem pa moral zato vsak mesec zbrati skupaj poročila, ki so jih pripravili sodelavci in pripraviti oddelčno realizacijo. Kaj hujšega. Ne le, da se je tudi sodelavcem zdelo pisanje realizacije odveč, še sam nisem prav verjel vanjo.

Ko vendar vsi vemo, da se število opravljenih HPLC analiz ne bo moglo nikoli primerjati s številom analiz vode po Karl-Fischerju. In da je število odstopov pri celodnevni HPLC analizi seveda veliko večje od števila odstopov pri spektroskopiji, kjer težav z instrumentom skorajda ni.

In če upoštevamo, da porabi deset analitikov v enem mesecu skupaj takole čez palec za en dan dela s pripravo poročila o lastni učinkovitosti, ali ne bi bilo bolj koristno, da namesto tega oddelek opravi nekaj analiz več? Morda res, kaj pa generalnemu direktorju pove, da smo opravili 1361 analiz? In kaj mu pove, da smo za eno analizo porabili v povprečju 1,3 ure. Saj vsi vemo, kako je s povprečjem pri segedin golažu. Najhuje pa je, da bi lahko narobe interpretiral podatek o samo 57 % zasedenosti naših instrumentov.

Jaz sem za to, da nehamo meriti sami sebe ampak dajmo raje bolje delati.

Značke: , ,

Komentarji (3) na: “Učinkovitosti laboratorija se ne da meriti”

  1. Mila Božič
    May 14, 2008

    Aleš SUPER, čestitam k tej izdaji in celotni zasnovi!

    Najbolj sem vesela, da se je Matija vključil s tako jasno presojo rezultatov merjenja produktivnosti laboratorijev. V izziv bi rada videla, kako bi pojasnil in izvedel, da analitiki delajo bolje, če se ne merijo po številu analiz?


  2. valterbrani
    May 14, 2008

    Pozdrav vsem od ostarelega analitika Danijela. Odziv na Matijevo (pozdrav tudi tebi, bivši sotrpin) pretresanje mesečnega poročanja kazalcev.

    Naj predstavim še svojo izkušnjo v tej smeri: s tem letom smo bili tudi v našem oddelku povabljeni k vpisovanju kazalcev v skupno realizacijsko shemo. Udeležil sem se sicer čisto rutinskega sestanka in presenečen ugotovil, da tudi vodje, ki to počnejo že leta sprašujejo stvari, ki bi jih lahko pričakovali kvečjemu od mene kot novinca. Hm, spolzko področje- sem si mislil. Na hitro sem bil podučen in tako sem še isti dan ponosno zaključil svoje prvo mesečno poročanje.

    Že drugi dan pa telefon, da sem pokvaril celotno sliko s svojimi številkami in da sekam iz povprečja in ali si nisem nič ogledal vrednosti drugih oddelkov… Kmalu je postalo jasno, da nobenega ne zanimajo tisti tisoči analiz ampak (kar se Matija še sveže spominjaš) zasedenost HPLC sistemov.

    Priznam, na tovrstno poročanje naša ekipa še ni bila pripravljena in sem po zdravi pameti oddal številko okroglih 100%- priznam tudi malo provokativno. Od kje da mi ta utopična vrednost – se je nadaljevalo.

    Poskušal sem razložiti: ako oddamo pod 100 smo ali lenarili ali imamo preveč sistemov. Ako pa presežemo, nam pa sistemi manjkajo in se dušimo v delu. In ker očitno nobenemu ni bilo v interesu ne raziskovati kaj res počnemo med delovnim časom oz. načrtovati nakup nove opreme – je bilo potem vse tiho. Res tudi mene zanima kako zgledajo tisti procenti tipa 62% ali 58% nekje zunaj na mizi pod kritičnimi oči nam nepoznanih ocenjevalcev uspešnosti.

    Saj je vendar tako podajanje iz leta v leto ena sama provokacija. Saj je vendar cilj vsakega vrednotenega sistema približati se 100% (razen pri vsebnosti alkohola v krvi in inflaciji) – zato vendar merimo, mar ne? Če bi bil jaz svetovalec, bi se najprej v to zagnal: kako doseči popolno izkoriščenost sistemov – kar pa je že realnost, na žalost nerodno interpretirana.

    Potihem si pa mislim, da sem le na glas povedal kar si vsi uporabniki mislimo, a ni prave volje za iniciacijo spremembe – namreč pohumaniti spremljajoče parametre in mogoče indeksirati različne tipe analiz in jih spraviti na isti imenovalec. In takih primerov je še pa še. Sploh v globalnem okolju, kjer je vsaka sprememba ekspedicija v središče Zemlje.


  3. Matija
    May 14, 2008

    Mila, hvala za obisk. Tole je zapisal Matija iz dvajsetega stoletja. Nadaljevanje sledi, se bom potrudil, s to uganko se ukvarjam že kakšno desetletje.

    Drugače pa jaz VEM, da delam dobro, to sploh ni problem. Težava je v tem, da tega drugim ne znam razložiti, ko pa se ne spoznajo na moje delo. :sad:

    Pa lep pozdrav obema z možem.

    Danijel, lep pozdrav, si me kot običajno nasmejal. In prav vesel sem zate, da (še vedno) ven bodeš. To je bolj pomembno od vsake realizacije, resno mislim. Malo pa ti zamerim, da te ni bilo v službi, ko sem vas kompetentneže obiskal enkrat februarja.

    Pa si pomislil, ko si zgornji komentar pisal, da tudi tvoji šefi morda to berejo. Le tako naprej. :lol:

    Si pa sam odgovoril na eno ključnih vprašanj. Zakaj vse zanima samo zasedenost HPLC sistemov? I, ker jo merite v % in seveda zna vsak šef in nadšef to interpretirati. Ali pa vsaj misli, da zna. Zato so tovrstni rezultati še toliko bolj kočljivi in moraš še bolje vedeti, kako meriti.

    Pri realizaciji je najlažje priti na 100% tako, da vzameš za osnovo eno izmeno. Ampak potem se zgodi, da boš imel realizacijo čez 100%, to pa spet ne gre.

    Zdaj bom pa nehal, čeprav bi lahko še naprej vrtal, ampak potem mi bi štofa za naslednji prispevek zmanjkalo.

    Le še kratka opazka na tvoj zadnji odstavek, ko praviš, da ni prave volje za iniciacijo spremembe. V okolju, kjer ni volje za iniciacijo spremembe, je tudi merjenje učinkovitosti odveč, ali ne?



Komentirajte


Svetovanje 2.0


Mi svetujemo na dva načina: "v živo" pri stranki in s pomočjo internetnih sodelovalnih orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci).
Srečanje "v živo" je seveda vedno najboljša rešitev, vendar vedno ni mogoče.
S pomočjo enostavnega sodelovalnega orodja wiki, vam omogočimo, da sodelujemo na daljavo tudi po srečanju "v živo".
Več

Odpiramo prostor!


Odprti prostor je učinkovita, participativna moderacijska metoda za vodenje srečanj velike skupine ljudi, ki imajo skupen izziv. Imenujemo jo tudi "energija dobrega odmora za kavo".
Uporabljamo jo v situacijah, ko se skupina zelo različnih ljudi spoprime z zapleteno in morda tudi konfliktno temo.
Odprti prostor: nov projekt, nov izdelek/storitev, vizija, poslanstvo, iskanje novih rešitev, ...
Več

 Flickr fotografije